petek, 24. julij 2015

5. DAN

Celodnevna table top vaja z naslovom international response. Kaj to pomeni?

Zjutraj ob 08:00 smo se zbrali v informacijski sobi Bravo. Po zelo kratkih navodilih smo se morali zorganizirati v nekakšen »krizni štab« firme International Child Care (katere glavni programi zajemajo cepljenje otrok, pomoč v primeru potresa, zavzemanje za varne porode, boj proti AIDSu, ter higieno in sanitacijo). Sedež organizacije je v Združenih državah Amerike, delujejo pa v glavnem na Haitiju in v Dominikanski republiki. Krizni štab se je sestavil takoj po uničujočem potresu 15. 1. 2010. Imenovati smo morali vodjo, namestnika vodje, ekipo za načrtovanje, ekipo za logistiko, ekipo za zbiranje informacij in kartografijo, ekipo za finance in administracijo, ekipo za koordiniranje osebja ter ekipo za komuniciranje. Glavna naloga je bila organizirati pomoč z naše strani, natančnejše naloge smo dobivali tudi tekom vaje. Trenerji so se nastanili v sosednji sobi, v kateri so imeli preko kamer nadzor nad našim delom. Prav tako so odgovarjali na našo elektronsko pošto, ki smo jo pošiljali raznoraznim organizacijam, ter se javljali na telefone. Pustili so nam proste roke. Lahko smo pisali komurkoli (so rekli da lohku tudi papežu pišemo če čmo), lahko smo klicali kogarkoli. Tistega, katerega smo zahtevali po telefonu, tistega so nam prevezali. Seveda, če je bil na voljo (eni so bili na voljo in so nam tudi precej nesramno in grdo odgovarjali nazaj…naprimer poveljnik vojske na mestu nesreče, ko smo ga prosili, če lahko preveri stanje naše bolnišnice, je Heidiju po telefonu zabrusil nazaj par zelo lepih kletvic). ;)

Poročila stanja so prihajala po elektronski pošti, preko televizije (BBC), preko poštarjev. Veliko informacij nam je uspelo zbrati preko telefonske linije in preko elektronske pošte, uspelo nam je dobiti precej zelo dobrih zemljevidov, s pomočjo katerih smo lahko skoordinirali prihod pomoči z naše strani. Vse skupaj je trajalo 7 ur zbranega dela. Da, na koncu te bolijo možgani. Res. Je pa vse skupaj zelo poučno in sem res vesela, da sem lahko sodelovala.

In na koncu nam je uspelo. Izpolnili smo vse zahteve in po besedah trenerjev presenetljivo uspešno. Naj citiram še našega vodjo Rashida, ko so ga trenerji vprašali, če se mu zdi, da smo opravili nalogo: »da, seveda smo, v sedmih urah smo izpolnili vse točke in se pri tem niti enkrat nismo skregali in smo na koncu še vedno vsi nasmejani. Mislim, da sem imel okrog sebe super ekipo in prav tako mislim, da najverjetneje nikoli več ne bom imel take.«

Informacijska soba Bravo

Miza logistične ekipe - vodja Štempe, član Fidel. Da ju pohvalim - sta sama rešila vse logistične probleme in Štempe se je menu po telefoni vseh 7 ur ku neč! Bravo, bravo naši!

Pa še moja ekipca spredaj-zbiranje informacij in kartografija.


Popoldne smo končali prej, ob 16:00 in zato smo se (mi trije) odpravili peš do centra Ahrweilerja, ki je slabe pol ure hoje proč od tu. Mislem, da smo si zaslužli en sladoled v McDonaldsi. ;)

Vhod v stari del mesta.

Ulice Ahrweilerja

Osrednji trg.

Čakamo hamburgerje in pice.

Za vikend smo fraj, jutri gremo v Bonn pohajat, v nedeljo planiramo spat, tku da tudi vam dajem dva dni odmora od branja bloga. ;)

Torej do ponedeljka...auf wiedersehen! ;)


Ni komentarjev:

Objavite komentar