Moj prvi teden na ranču. Zdi se, kot da sem včeraj prišla sem. Danes je moj prvi »off day« in Ed mi je zaupal poltovornjak, da gremo z Matejo po opravkih za ranč v Chester. Je rekel, naj se nam ne mudi domov, moramo izkoristit priložnost....:)
svizec
je žigosan kot mustang...ma ne vem če,...:)
Miha, Nick, Mateja
Drakesbad truck
Michaela
Kimmie, Miha
jutranje kopanje
Drakesbad
smo mogli it tankat mašino...
Mateja
Na ranču nas je trenutno 12 zaposlenih in smo res super team. Slovenci smo zaenkrat trije, tu je še ena belorusinja, en nemec, ena rusinja in šest američanov. Pričakujemo še 5 ljudi. Wranglerji smo zaenkrat trije: Nick, Katelyn in jaz, vendar, ker so pohodniške poti še vedno pod snegom se trenutno ukvarjamo samo z vožnjami s poniji. Iz istega razgloga so trenunto na ranču samo 4 konji. Ostalih 8 konjev bodo pripeljali začetek julija oz. ko se sneg stopi. Vsi trije zato pomagamo v kuhinji, za šankom, pri vzdrževanju ranča in urejanju sob za goste. Ker je trenutno premalo osebja vsi delamo nadure, kar je fajn, ker nam jih plačajo 12$, če delamo več kot 14 ur na dan, smo plačani 24$. Če si bom še naprej tako pridno nabirala nadure, bom najverjetneje zaključila z delom že začetek septembra in začela s potovanjem po Californiji prej kot sem načrtovala.
Delo ni težko. Zjutraj dobimo razpored dolžnosti, ki jih moramo čez dan opraviti. Nositi moramo uniforme in značke z imeni in državo iz kjer prihajamo. Ker je ranč precej velik, imamo dva golf-auta, s katerimi se lahko prevažamo po ranču. Glede na cene prenočišč in hrane, živimo tu med bogataši (najem bungalova je 1500$/osebo/teden). Temu primerno imamo na ranču tudi šefa kuhinje – Günterja, ki nas razvaja z res dobrimi specialitetami. Delo v kuhinji je zaradi njega izredno zabavno. Günter je 74 letnik, ki cel čas godrnja in benti čez vse zaposlene. V njegovi bližini ti res nikoli ni dolgčas.
Šef Ed je faca. Poln energije in neumnosti. Zraven njega je vedno zabavno. Pri 64 letih ima več kondicije, kot vsi ostali skupaj. Billie je čisto druga štorija. Na ranču skrbi za nastanitve gostev in piše urnik dela za zaposlene. Zvečer ko cukne par deci vina je ženska ok in se da z njo marsikaj pogovorit. Zjutraj ko vino popusti, je vsa bitchy in spravlja slabo voljo na vse nas (predvsem tujce). Smo že razmišljali da bi ji zjutraj primešali nekaj močnega v jutranjo kavo, a je problem, ker vstane šele ob 11 uri, ko smo vsi že na delovnih mestih. Billie ima drugače svojo »pisarno« za hišo, kjer se moramo clok-in-at in clock-out-at in tam ima kontrolo nad vsemi. Ponavadi sedi tam, se pritožuje koliko dela ima in zraven skadi po 3 škatle cigaret. Trenutno je zelo prijazna z mano, ker sem v preteklih dveh dneh dvakrat vskočila kot natakarica in sem si s tem tudi prislužila današnji prevoz v Chester.
Prosti čas porabimo za lenarjenje ob bazenu. Čez dan težko zdržiš v njemu, saj se temperatura povzpne nad 30°C, bazen pa jih ima 40°C, zato gremo ponavadi v bazen po 10 uri zvečer ali zgodaj zjutraj, ko se temperatura gibajo okrog 0°C. Zvečer, ko se ugasne agregat in se vidi zvezdnasto nebo se je fajn v bazenu zleknit na blazine in gledat zvezde. Pri tako mrzli tepertauri zunaj bazena, ti ni treba skrbet za mrzlo pivo.
Ranč je na čudoviti lokaciji. Že zaradi razgleda in narave se je splačalo letet 24 ur do Amerike. Jutra so neverjetna. Vse skupaj zgleda kot dežela telebajskov. Zelena jasa z majhnimi hribčki in po njej se prosto pasejo srne in jeleni in mimo vsako toliko pritečejo svizci, chip-monk-i in rakuni. Vsako toliko pride tudi medved.
Spimo na podstrešju nad kuhinjo, sobe so starinske, tla so lesena in nervirajoče škripajoča. V mojo sobo pridem skozi shrambo in že na začetku me je ena izmed punc opozorila, naj zapiram vrata od sobe ponoči, ker: »at night a lots of mouses and squirrels came in larder and they have party in there and then usulay go in the rooms and shit around«. Ne, ranč definitivno ni za tiste, ki ne marajo divjine skupaj z pajki in ostalo golaznijo…včeraj smo iz jaška z termalno vodo potegnili kačo…skuhano…Günter je bil navdušen.
Zvečer se po ranču prižgejo kerozinske lučke, osebje ima za glavno hišo svoj ogenjček in tam ponavadi obsedimo z kitaro in pivo. Ker vsi trenutno delamo po 11 ur in več, se dokaj hitro poberemo spat.
Lodge
Erin
bbq in Olga
Ed
Billie, s kozarcem belega in nasmehom...
Ko pride ostalo osebje in ko se stopi sneg, bomo imeli čas za pohode po okoliških hribih in do termalnih vrelcev. Predvsem tujci že komaj čakamo, da gremo z ranča pogledat vse te naravne lepote okrog nas.
