Voilá, pa sem še enkrat več zaključila moje potepanje. Tokrat ne sama, ampak v družbi dveh knežanov. Bilo je poučno, seveda je bilo na momente tudi naporno, a glavno je, da je bilo spet zelo lepo. Predvsem pa je bilo osvobajajoče in zelo težko pričakovano spet spakirat rucah in it z njim na ramah v novo dogodivščino.
Zadnji dan smo preživeli najprej v cerkvi St. Sulpice, kjer smo iskali rožno linijo iz DaVincijeve šifre, nato smo šli v cerkev St. Germain in potem sta šla Fidel in Štempe stat v vrsto za obisk zvonikov katedrale Notre Dame. Jaz sem si za tiste tri urce najdla udobno mesto v senčki v parku, si privoščila še ene Crepe z nutelo in brala knjigo. Ko sta prišla cela prešvicana dol s turna, smo se odpravili še do Pantheona in se sprehodili po kriptah pod zemljo, kjer je zakopanih precej znanih ljudi. Od tam sva se s Fidlom odpravila v hotel. Štempe se je odločil obiskat še kupolo Invalidov (Dome des Invalides) in vojaški muzej, pa so ga sredi ogleda vrgli ven, ker ob šestih že zaprejo. Ne vem od kje vse njegovo današnje navdušenje nad Parizom, ma zdej ko to pišem (21:00) je šel še enkrat na stolpnico Montparnasse gledat sončni zahod (posledično dobite danes manjšo dozo slik).
To je to. Jutri ob 7:28 zjutraj na vlak, 20:48 pridemo v Ljubljano. Povabila za pive sprejemam v zasebna sporočila. ;)
St. Sulpice
St. Germain
Še en primer pretiravanja.
Razgled z vrha katedrale Notre Dame
A me najdete?
Grobnica Marie in Pierre Cuire
Pantheon
Dovolite mi, da na koncu napišem še eno veliko zahvalo. Hvala mojim gasilcem, da ste nam sploh omogočili in potem tudi olajšali našo udeležbo na poletni akademiji. Predvsem šefu ''ta plavih'' za veliko vloženega truda in časa pri iskanju tako priporočil za sprejem na akademijo, kot pri iskanju takšnih in drugačnih sponzorjev, ki so nam omogočili pot do Ahrweilerja. Seveda gre enako velika zahvala tudi obema ta prvima možema ''ta rdečih''. Hvala fantje! Bomo ob prilki poračunali ;)
In hvala moji dragi sestri. Za vse.
Toliko za tokrat. Do naslednjič... au revoir!
