četrtek, 31. januar 2013

ALEX KNOB TRACK

V lonely planet piše: "The Alex Knob Track (eight hours return) runs from the Glacier Access Road to the 1303m peak of Alex Knob. Look forward to three glacier lookouts and views to the coast".


Osem ur je za softiče! ;) Jaz sem potrebovala šest urc iz izhodiščne točke. Je pa res, da sem od hotela do izhodiščne točke potrebovala slabo urco, tako da je bil konec koncev tudi zame to osemurni pohod.



Pohod sem začela ob 6.30, kot se za hribolazce spodobi. Sončni vzhod.


Rata tree.

Prva razgledna točka se imenuje Rata lookout. Rata je tisto rdeče drevo, ki ga lahko vidite na eni sliki višje.


Franc Jožef

Druga razgledna točka se imenuje Christmas lookout.

Razgled na dolino.

Vrh

Slovenci bi tle gor zgradili kočo in prodajali šnopc na veliku...ti novozelandci tudi neč ne vejo... ;)

Morje

Po moji oceni (in sem hči od lovca) je bil to en mali srnjaček. 

Letalo od skydive Franz. Tako sem jaz en teden nazaj letela nad Alex knob vrhom. Je bilo tudi lepo videt ko so skočili iz aviona.

Ja mama, tokrat sem se fajn namazala...pa kapo tudi imam... ;)

Pogled na mestece Franc Jožef.

Na pot je tudi jezero Vombat. So neke ful velike ribe notri, sem se držala na varni razdalji.

In ga ni boljšega, kot prit nazaj iz pohoda in se it direkt ohladit v mrzlo jezero. 
Jap, kot je rekel Dragan: "Bjonda uživa!"
Res je...bjonda zelo uživa! 
;)





petek, 25. januar 2013

BENTLEYi in ROWIji


Najprej za vse ta firbčne…če greste na mojo objavo o SKYDIVEu (klik), boste tam našli filmček, ki sem ga pravkar prilepla. Je malo zrezan. Ker je bil prevelik. Pa tudi, ker moj začetni intervju ni glih eden mojih najboljših intervjujev, ki sem jih kdaj imela. Pa itak ko pridem v Slovenijo, me boste lahko vsi peljali na pivo in bom vsem pokazala celoten film. Aja, a sem povedala, da sem dobila šanso, da grem še enkrat skočit za polovično ceno moje zdajšnje že znižane cene? A sem že povedala, da bom šla še enkrat skočit? Jooooj, če ne bi šla kar delat izpit za skakat sez aviona. ;)

Zakaj ne počnem večkrat stvari ki me spravijo v dobro voljo, ki me veselijo? Zakaj ne grem večkrat smučat? Zakaj ne grem na ure solo petja? Zakaj ne začnem špilat klavirja (spet)? Zakaj (končno) ne kupim konja? Česa (pr bogi) se bojim?
Ampak dobro... sem na Novi Zelandiji... to itak je zadeva, ki me brez problema spravi v dobro voljo. :D

 Medtem imamo v hotelu skupino voznikov starih Bentleyev. Možakarji so ful face. Cele dneve šraufajo in pametujejo okoli avtov, žene medtem sedijo na balkonih in pijejo vino in čikulajo. To ti je življenje!





Cintia in jaz... las chicas de hosekeeping! ;)

Paula in jaz.


Jerneja

Cintia

Porter Santiago še vedno pri delu. 


Jih glancajo in drgnejo cele dneve. Ko sem jim stregla sobe mi je bilo ful smešno, ker so imeli polne kopalnice raznih gob in super - cunjc za glancanje mašin.

Danes pa smo šli v naš hotel s petimi zvezdicami gledat Rowija, ki je najbolj redka vrsta Kiwijev. Nam bodo plačali dodatne pol ure za to, ker smo šli tja in je zgledalo več ljudi na eventu. Je blo pa veliiikoo free food! ;)



Slike so meglene, ker je v hotelih s petimi zvezdicami ful popularno, da imajo pol temo v vseh prostorih! Jebemti in njihovo romantiko! 
Aja, na sliki je Jerneja, poleg nje je CC, ki nas čez dva tedna zapušča, porterja Aeneas in Santiago, Amadeus, ki dela v hotelu s petimi zvezdicami in Stefan (fant že dva dni dela z mano, ne vem s čim sem si zaslužla to radost, ker morem zdej dejansku delat za dva. Najprej svoj del, potem pa še njegovega, ker vse naredi na pol. Pa še tku počaaasen je, da bi se kšn bot kr malu usela na tla in se malu zjokala. Ne vem no, sej nimamo taku zakompliciranega dela, ne vejm kaj ga vsakič tku zmede. Dns je naprimer cel dan pomival posodo sez mrzlo vodo. Sem se spomnla na Nado sez Mašuna, kku bi se jezila na njega. Posode se ne pomiva sez ledeno vodo!!!)

Jaz in Cintia in v ozadju se vidi našega šefa Tau-a (hong-kong ;) ).

In še ptič, okoli katerega je bil cel ta direndaj. Dajmo upat da ne bo jutri crknu zaradi vsega tega pompa. 
Skratka, samo na kratko, zakaj se sploh gre. Ker so ti Rowiji tako ogroženi, obstaja tu na Franzu skupina ljudi, ki jih opazuje in potem ukradejo jajca iz gnezd in jih nesejo na Franza, kjer imajo posebne inkubatorje, kjer se ti ptiči izvalijo. In potem tukaj odrastejo (in jih greste lahko pogledat za 60$). In življenje teh dveh, ki smo jih danes videli, je sponzoriral naš hotel in ju bodo jutri izpustili na nek otok (sem pozabila kateri) nazaj v divjino (in jih bo še en šok, ker tam ne bo nobenega človeka).

Več o projektu pa lahko preberete na: http://www.wildkiwi.co.nz/kiwirowi

torek, 22. januar 2013

SKYDIVE - 18.000 ft (5486 m)

Danes zjutraj sem se zbudila ob 6.30 zjutraj v upanju, da bo na helikopterju fraj plac tudi zame. Pa ga ni bilo. In potem sem šla na kafje. Pred barčkom stoji tabla, na kateri napišejo kdaj je na voljo naslednji skok s padalom. 15 minut sem počasi srebala svojo kavo in gledala napis: 10 am. In potem sem šla na recepcijo in rekla: I will do it!

Na slikah zgledam obupno (v filmu celo še malo bolj obupno), ampak bodimo iskreni...je težko zgledat ful lep in fajn ko te vržejo iz aviona na 5500 metrov.

Chris. Najbolj zanimivo je, da je fant zjutraj zraven mene sedel v kafiču, ko še nisem vedela da bom skočila.



Daleč najboljši razgled, kar ga je mogoče dobiti. Helikopterji niti približno ne gredo tako visoko.

Ko smo šli nad 12.000 ft smo dobili kisik.




Veš tisti občutek, ko misliš, da zgledaš ful fajn....in pol vidiš sliko... :S

Najboljši del.



V bistvu sem imela cel čas odprta usta...res...ful fajn...:S

Vsaj Chris zgleda fajn.

Zraven sta skočila dva kamermana. Ne vem s čim sem si to zaslužla...

Tisti kamerman v ozadju je nasploh zgledal cel čas ful zdolgočasen...

Proti koncu mi je očala potegnilo čez oči in na videu zgledam več al manj kot kitajc.




A bi šla še enkrat? DEFINITIVNO JA!!!     (z zaprtimi usti)

Pa še moj masterpiece: