sobota, 29. september 2012

TAUPO


Danes je drugi dan, ki ga preživljava v mestu Taupo, ki leži zraven jezera z istim imenom. Mestece je veliko živahnejše od Hamiltona. Sva pa v hostlu dobili enega veleumneža iz njujorka. Staaarii, ga bi rajši nosila, kukr poslušala!



Sva šli kolesarit do Huka falls (podrobnejši opis dobite na http://jerneja.blogspot.co.nz/). Zadeva je na zemljevidu zgledala veliko lažje izvedljiva kot je bila v resnici. Najprej sva pomotoma zašli na off-road kolesarko stezo, ki sva jo potem tudi v celoti prevozili. In ko sva končno našli pravo pot, sva ugotovili, da je speljana po vseh mogočih hribčkih in dolincah gozda (ki je bil praktično  pragozd), kjer sva slalomirali med podrtimi drevesi. Ta košček gozda je bil edini še nedotaknjen, vse okrog in okrog je gozd posekan do čistega. Do kamor ti seže oko. Ja ok, saj so posadili mlada drevesca. Ampak tisti gozd ne bo nikoli tako lep, kot je bil tisti prej, ki je najverjetneje rasel več sto, če ne tisoč let. In mi je prav dalo misliti. Vsi govorijo kako je Nova Zelandija lepa, najlepša, vse zeleno, narava popolna. Ok, priznam Nova Zelandija je lepa. Nič ne rečem. Ampak ne morem mimo dejstva, kako lepa je šele bila prej ko je sem prišel  »moderni človek«, prej ko so prišli britanci in posekali gozdove in namesto njih zgradil velika, ne preveč simpatična mesta, ki sicer imajo še par dreves in ptice, ki dajo človeku s svojem petjem občutek kot da se sprehaja po džungli ali vsaj živalskem vrtu, polnem eksotičnih ptic. Žalostno. Želim si, da bi ta otok obiskala 300 let prej.



Na poti domov sva se ustavili še na Craters of the moon. Vstopnina naju je koštala 6 $NZ in 45 minut hoje med stotinami parnih izbruhov. Razen dveh velikih kraterjev zadeva niti približno ni bila podobna lunini površini. Prej veliki pokrajini porasli z ruševjem iz katerih se noč in dan kadi. In vroče je. In po žveplu smrdi. Ni čudno, da so Maori ta kraj imeli za svet. Le kako bi si oni lahko razložili ta pojav. Niso se mogli boriti z njim - vsi, ki so prišli preblizu, so zaradi vročine umrli. Ampak ok, lušna zadevca. Me je spomnila na Devils Kitchen iz Lassena.




Aja in danes je prišel v mesto gypsy fair. Kje se lohku vpišem med gypsyje?





Jutri pa proti Ohakune, kjer nas čaka prva 10-dnevna služba. Tri ure dela v zameno za prenočišče, pranje in internet. Nekakšen uvod v ta pravo službo, s katero pričnemo 8.10. Stay tuned.

Aja, mi smo premaknili uro za eno uro naprej. Torej smo sedaj 11 ur pred vami. Ko jo boste še vi menjali bomo 12 ur pred vami. Ha!





petek, 28. september 2012

HOBBITON


Matamata je mestece v regiji Waikato in šteje 120.00 ljudi. Nahaja se v bližini gorske verige Kaimai Range in je znano po vzreji dirkalni konj….

...BUT WHO CARES!!!

Namreč, 8 km ven iz Matemate je en in edini... HOBBITON!

Najpogostejši odgovor na vprašanje zakaj gredo v Hobbiton tisti, ki niso gledali filma ali brali knjige Lord of the Rings (LOTR) je bil: ''because I want to make my friends and neighbours jealous!'' No, midve sva gledali film (večkrat), pa vas bomo vseeno delale ljubosumne.


Samo par zanimivosti:

  •           Zadeva se nahaja na farmi družine Aleksander, ki ima v lasti 500 ha prečudovitih pašnikov polnih ovc. Vodijo jo sinovi Craig, Russel in Dean in verjamem, da so iz tega filma iztržili dovolj denarja, da se lahko zdaj samo še sprehajajo po svojih hejtarjih ter štejejo svoje ovčice.



  • Začetek in konec filma LOTR sta bila dve najbolj varovani skrivnosti. Nihče ni smel priti niti blizu kraja snemajna. Prepovedali so celo vse polete nad posestvom. Tudi sedaj, ko so s snemanjem že zaključili (premiera filma Hobit, predhodnika trilogije LOTR, bo konec novembra v Wellingtonu, del pa so ga posneli na posestvu), režiser Peter Jackson še vedno daje navodila kam lahko peljejo turiste in kam ne.





Ideja za Osapski kompost ;)

Tako hišo imel bom tudi jaz!



  • Vse prizore v mestecu hobitov so snemali dvakrat. Enkrat z velikimi igralci, drugič z malimi igralci. Zato so nekatera vrata velika, druga mala. Uporabili so tudi velik voz in velikega konja za Gandalfa, ki se pelje proti Bagendu in obratno. Ker je pot do Bilbovega doma tako ozka, da ni bilo prostora še za kamermana, so zadevo posneli iz zraka - s helikoipterjem.







  •           Na tem posestvu je jezero in ob njem drevo, ki se v filmu pojavi kot »party tree«. Danes je drevo že mrtvo, ampak še vedno stoji tam. Okrog jezera je narejenih okrog 50 lukenj, od tega se jih samo 37 pojavi v filmu. Lokacija je bila popolna, ker ni bilo nobenih motečih dejavnikov kot so ceste, električna napeljava, stavbe,…





  •      Drevo, ki ga v filmu (za kratek čas in v ozadju dogajanja) vidite nad Bagendom, je bilo posekano nekje v okolici Matamate, zrezano na koščke in prepeljano na mesto snemanja (težko je bilo 26 ton), kjer so ga zložili v točno tako obliko, kot je bila narisana v knjigah Tolkiena. Ker je bilo drevo brez listov, so iz Tajvana uvozili 250.000 umetnih listov in jih enega po enega pripeli na drevo. Vse to samo zato, da so lahko predstavili gibanje listov v vetru in da so bile sence drevesa ta prave. Tako delajo perfekcionisti (z visokim budžetom).







  •          Mlin in most, čez katerega se pelje Gandalf, je bil narejen iz poliestra, ampak ga prav sedaj obnavljajo in bo v roku dveh mesecev odprt za obiskovalce. V enakem času bodo tudi odprli krčmo, v kateri je Frodo z ostalimi hobiti pil pivo na začetku filma, in v kateri si bodo tudi obiskovalci lahko privoščili kozarec piva (očitno bo treba it pred odhodom domov še enkrat v Hobbiton).




  •           Vsak dan je bilo na tem prizorišču snemanju filma LOTR prisotnih 400 ljudi, za katere je bilo seveda dnevno treba skuhati 3 obroke. Če si bil majhen in debel, si lahko sodeloval kot hobit.








  •  Ja, dejansko je vse tako zeleno. Pa ne samo tam. Povsod je vse zeleno. Ti novozelandci dejansko živijo v pravljici, pa se mi zdi, da se jih večina tega sploh ne zaveda.




-          Del filma, ko Pipin in Merry poženeta v zrak ognjenega zmaja in ko vsi bežijo proti jezeru, so posneli 33x s pomočjo ogromnega zmaja, pripetega na žerjav. Ker so vsi hobiti v tem delu filma pili pivo in ker bi po 33-ih ponovitvah že vsi ležali po tleh, je Peter Jackson v pivovarni nekje na severu Nove Zelandije naročil izdelavo posebnega piva z imenom SobeRing, ki je vsebovalo le 1 % alkohola.



Pa še nagradno vprašanje (katerega je mimogrede postavila tudi vodička in na katerega sem samo jaz znala odgovoritiJ): Čigava so rumena vrata na sliki?


Ko pravilno odgovorite, povem še eno zanimivost... ;)

Mi pa smo medtem že na poti v Taupo. Čez dva dni pa že na prvi šiht, ampak več o tem naslednjič, stay tuned... ;)

sreda, 26. september 2012

EARTHQUAKE DRILL

...ali kako te v kratkih rokavih zjutraj v mrazu pošljejo ven iz McDonaldsa. Ma rucahe so rekli, da lahko pustimo notri, da bodo oni čuvali, dokler ne bo ''potres'' mimo (je bla samu vaja, mati, DON'T PANIC!).

Prejšnji teden smo imele tudi lekcijo kako ravnati v primeru izbruha vulkana. Sedaj smo pripravljene na vse.

Wi-fi pa ima očitno antipotresno zaščito...


Aja... menda smo dobile službice. Vse kaže da bom spet wranglevala. Maham z repom že cel dan. :D

ponedeljek, 24. september 2012

Kmalu bo treba it naprej...

...najverjetneje proti jugu. Konec meseca naju najverjetneje čaka služba blizu Wellingtona (sicer brez plačila, a v zameno za prenočišče, hrano in dobro družbo). Ker imava vmes še 4 dni časa, se bova za 2 dni ustavili  v Hamiltonu, ki je 45 minut vožnje proč od Hobbitona. Gremo voščit Bilbotu in Frodotu za rojstni dan, ki sta ga praznovala prejšnjo soboto.

Za sedaj pa še malo Aucklanda:

Symonds street Cemetary je zgodovinsko, že pozabljeno pokopališče, ki se razteza na 5,8 ha gozda. Bilo je prvo uradno pokopališče v Aucklandu (v uporabi od leta 1842). Na njem so pokopani vsi frajerji, ki so (predvsem) iz Anglije prišli na otok med ta prvimi (Hobson, Clark in drugi).
Grobov je ogromno in med njimi (ali celo v njih) rastejo velika, mogočna novozelandska drevesa, okrog in okrog pa so zrastle moderne stavbe. Zgleda, kot da je bilo tistih 5,8 ha mesta pozabljenih v zgodovini...



Eno veliko zgodovinsko injekcijo sva dobili tudi v Aucklandskem muzeju, kjer je bil ob istem času tudi ameriški minister za obrambo Leon Panetta, ma mi niso pustili, da bi se slikala z njim...(so čudni ti američani).


Med tem pa v Aucklandu že vse cveti (tudi če zebe kot svina).


nedelja, 23. september 2012

DOGS ON PONSONBY ROAD DRINK (A LOT)

NAGRADNO VPRAŠANJE: Kaj je skupnega vsem spodnjim slikam?












Prvemu, ki pravilno odgovori častim pivo na vrhu SKY - tower-ja. Nagrada je vnovčljiva v naslednjih 10 mesecih in ni zamenljiva za denar.