MOUNTAIN VALLEY

Samo na kratko o prvih vtisih.  Ko to pišem, sva tu gor šele dobrih 5 ur (objavila bom zjutraj okrog 7-8 ure – internet lahko uporabljamo le med polnočjo in drugo uro popoldne (neki v zvezi z nekimi sateliti – se ne zastopem jast u tu, črt razloži!)).

Zgleda, da visi nad mano nek »urok«, da delo v tujini preživljam v krajih, ki so vsaj 40 minut vožnje oddaljeni od civilizacije (ma ta bot imamo vsaj elektriko) in na res neverjetno lepih lokacijah. Tokrat niti voznik avtobusa ni vedel kam gremo. Očitno se na avtobusni postaji z imenom Mountain valley avtobus ustavi le enkrat na pol leta.

razgled za hišo

Na postaji naju je pričakala Julie – naša šefica. In sledilo je še dobrih 5 minut vožnje po makadamu. Še bolj navzgor, do visoke planote, pod katero se zvija široka reka. Dejansko smo na robu. Okrog nas je s treh strani globok prepad, ki se strmo spusti do reke, ki naredi polkrog okrog našega novega doma. Restavracija in gosti so globoko pod nami, na obronku reke (tu gori vladata popolna tišina in mir). Peš so zagotovo vsaj 30 minut proč, če ne več (sva se odpravili na sprehod, pa sva si premislili, ko sva prišli do roba in ugotovili kako nizko pod nami so). Julie in njen mož Doug (ter hčerka Gemma) živijo na koncu poti. Naša hiška, ki si jo zaenkrat deliva z američanko Jay-C (nism čistu prepričana, ma je tisti C zelu poudarla in mislem, da je tu tu) je na robu pašnika, 100 m proč od njihove hiše. 10 m za hišo imamo lep razgled na dolino in reko. 10 m na drugo stran hiše imamo pujse, ki jih moramo futrat z našimi ostanki. Na ogromnih pašnikih okrog in okrog se pasejo krave in konji – slednjih je približno 20 in jih bom začela spoznavati jutri, če bo vreme v redu. Napoved je namreč slaba. Zgleda, da bo cel dan deževalo. Kot vedno, je tudi tokrat prisoten strah pred prvim dnevom v službi. A se tega sploh kdaj znebiš?

Na desni strani imamo kuhinjo in kopalnico, na levi strani je naša soba.

Toliko zaenkrat.