četrtek, 25. oktober 2012


Sedim na terasi pred našim kontejnerjem, na sončku, v tišini, s čudovitim, čistim razgledom okrog in okrog. Ja, definitivno bi se dalo tako živet. Mogoče si bom umislila hišo nekje v Snežniških gozdovih. Res je, ne bi imela reke, bi pa imela mir in tišino, pa tudi razgled in medvede namesto krav in lovskim čuvajem bi kuhala kafje in pekla piškote. ;)


Vedno bolj razmišljam tudi o tem, da bi si podobno zadevo s konji organizirala tudi doma. Zakaj pa ne? Vse kar potrebujem je 10, mogoče 15 sigurnih konjev in opremo. Izlete imamo v Knežaku mnogo lepše kot tu. Ok, res nimamo rek in jezer (ampak nikoli ne veš, kdaj si reka Pivka spet premisli), imamo pa grad Kalc, Milanjo, Mašun, čudovit razgled s Šilentabra, prizorišče snemanja Nikogaršnje zemlje in še in še. Res je tudi, da imamo godrnjave kmete, ki jim moja ideja gotovo ne bi bila všeč, ampak bi se probali usest (sez kozarcem beuga) in pomenit. Bila bi fajn gostitelj in bi pekla muffine in skuhala bi kavo. Imeli bi tudi večdnevne ture. Mogoče do Cerkniškega jezera in Sviščakov. Bila bi poceni (vsaj na začetku J) in naredila bi si fajn reklamo, da bi privabila čim več tujcev. Imela bi tudi tri male ponije, da bi najmlajše vozila na kratke ježe. To bi zmogla tudi moja sestra, ki trenutno potrebuje »študentsko delo«. Seno bi mi pokosil tato in naša mati je navsezadnje lokalna turistična vodička in bi mi tako bila v veliko pomoč, da ne govorim o mojem stricu kuharju... ;) Mogoče bi se lahko tudi izučila za kovača (hmmm, moram kovača Davida vprašat, če me vzame za vajenko), da bi znala vsaj osnovne stvari narediti sama (saj sem navsezadnje kovačica). Ja, če se vsi načrti z mikrobiologijo ne izidejo, bo ta gotovo med prvimi za iniciacijo.



Medtem na vzhodu Severnega otoka nič novega. Prišla je mularija iz šole Henry hill. Dva dni smo jih s konji vozili na 40 minutne ture. Oni so sedeli na konjih, mi smo pešačili z njimi. Vsak dan, 2x na dan. Pred ježo smo jim pokazali kako se očisti in osedla konja in morali so rešiti kratek test. Tisti, ki je test rešil najboljše, si je lahko izbral konja. Ostalim smo konje izbrale me tri. Bili so simpatični. Fantek po imenu Legend (legenda) me je vprašal če sem iz Afrike in punčka, pol Maorka, me je najprej vprašala če sem res iz Evrope in mi potem zagotovila, da me je že enkrat prej videla.

V ozadju sneg na hribih.


En dan sem delala z Dion-om. Dion je možakar, ki živi na posestvu od Mountain Valleya. Ima tri otroke, ki vsak dan laufajo bosi po makadamu in sploh ne zgleda, da jih to dosti moti. Možakar ima zelo glasen smeh in polna usta gnilih, rumenih zob, kar vse skupaj naredi še bolj smešno. Skupaj z Ambrozijem (našim novim cimrom -  tipičen primer maminega sinka), smo postavljali šotor pred restavracijo in se pri tem zelo zabavali.


Jerneja in Tracy sta medtem pekli Pavlovo. (Recept: Zmešaš 15 kil cukra z desetimi beljaki. Vržeš v pekač in pečeš. Ko je spečeno namažeš s petimi kilami smetane in posuješ z barvnimi mrvicami. Dobiš lahek obrok po katerem ti ni niti najmanj slabo. ;))


Tracy nas je peljala v mesto po nakupih. Na poti smo se ustavile pri eni njenih hčera na kavi, kjer se nam je pridružila tudi Aiden. Tudi ta hčer je enako zgovorna kot Tracy in z Jernejo sva sedaj na tekočem z vsemi vaškimi trači.

Vsako jutro je treba konje prignat dol s pašnikov. Ko so bili tu mulci, je bilo to treba počet ob 7 zjutraj. To jutro je bilo zelo mrzlo (sigurno par stopinj pod minusom).

Spoznala sem Carlino sestro Tasho, njena dva psa, Carlinega moža Leightona in hčerko Delta Rose. Predstavila mi je tudi njena stara starša, ki sta pred 65 – imi leti kupila to posestvo in začela postavljati McVicar farmo, ki jo sedaj vodijo tri sestre (njihove vnukinje).

Carla in Tasha


Dobili smo tudi prvo plačo. Davkarija si je tudi tu kar fajn postregla (še vedno manj kot v Kaliforniji), ampak je ok (520 $NZ za 45 ur dela). Sicer pa se odpira možnost obiranja češenj v prihodnje. Zna bit, da bova odpeketali iz tega raja. Stay tuned.


Jaz in Elvis ;)

Ajaaa in kobila se je končno ožrebila. Se je pršu Doug že ob 7 zjutraj pohvalit, da je imel on prav, ko je pred dvema tednoma rekel, da se bo zdej, zdej ožrebila. Idiot.


5 komentarjev:

  1. Zelo lepo opisuješ dogajanje "tam spodaj".Ob branju se zdi kot v pravljici. A tista punčka da te je že videla? Ja, sem že slišala o tem, da imamo vsi dvojnike.Zanimivo...Uživajta!
    Lep pozdrav iz Slovenije!

    OdgovoriIzbriši
  2. Draga, mi vam pa štalo posodimo :D kar na delo!
    sicer pa..ta Doug me zmir bolj zabava, upam, da še ostaneta, da vidim, kako se stvar razplete :D

    OdgovoriIzbriši
  3. Kaku nejmamo jezer? Vsako jesen so presihajoča jezera, kar vprašaj mojga prijatlja Boštjana, on se spozna, ga lahko zaposliš kot konzultanta za naravne znamenitosti.
    Aja, kulku bi mi plačala na uro?

    OdgovoriIzbriši
  4. evo smo že vsi zaposleni,bo družinski turizem pri Kovačevih,ti kar daj bomo vsi pomagali;))

    OdgovoriIzbriši
  5. Ko berem blog od prejšnjega tedna ugotavljam: da,imela si prav,ko si napovedala žrebitev čez dober teden.Bravo.Ah kaj češ Dougu,saj si že ugotovila da je i...lepo berljivo dogajanje na NZ.Komaj čakam novega.

    OdgovoriIzbriši