SCENIC HOTEL

No, midve pa sva že skoraj en teden na Francu in moram rečt, da nas je kar pošteno zmatral.

Da prideš delat ravno za božič ima dobre in slabe strani. Dobra stran je ta, da bomo dvojno plačani in da smo bili deležni odličnega božičnega kosila in še boljše božične večerje (na račun firme, seveda). Slaba stran je, da je bilo in je še potrebno (in bo tako vsaj še do novega leta) vsak dan spucat čisto vseh 120 sob! In če povem, da nas je sobaric samo 11 (od tega nas je 5 frišnih in se zelo rade zgubljamo v tem ogromnem kompleksu)  in če še enkrat poudarim dejstvo, da je tu poletje in da je temperatura ravno za božič presegla magično mejo 30°C, vam je lahko jasno, da v naših črnih plastičnih uniformah švicamo kot konji, ko poskušamo z maksimalno hitrostjo pripravit vse sobe do prihoda novih gostov. 

Najino uvajanje je bilo zelo kratko. Petnajst minut, da sva se naučili smejati in lepo pozdravljati goste, petnajst minut, da sva se naučili pravilne tehnike držanja krpe in pol ure gledanja Isaca in Perenite iz Samoe, ki sta naju uvedla v delo (ob stalnem prepevanje Samoe-skih narodnih pesmi). Od naslednjega dneva naprej pa delam v paru z Tibetanko po imenu Joma, ki zna delo za novinko (kot sem sama) marsikdaj narediti veliko lažje in sem ji zato zelooo hvaležna.

Bo treba nove šulence kupet, kaj te balerinke ne bodo zdržale 3-4 mesecev tekanja po hotelu...

Scenic je namreč hotel s štirimi zvezdicami, kar pomeni, da je potrebno biti pozoren na kup malenkosti, ki ti kradejo dragocen čas. Kot specializantka za kopalnice vam lahko povem, da je v kopalnici čisto preveč stekla in drugih bleščečih delov opreme, ki se (seveda) morajo še naprej bleščati in da to dosežeš, ti vzame čisto preveč časa. Scenic hotel je prav tako EKO hotel, kar pomeni, da ne smemo uporabljati nikakršnih čistil. Po eni strani je to fajn, ker ti ni potrebno s sabo tovorit cel kupec različnih flajšk, po drugi strani pa vsi (?!) vemo, kako težko je kopalnico narediti čisto samo z vodo in krpo.  (Je pa res, da so krpe malo bolj kvalitetne sorte in da jih moramo po vsaki kopalnici zamenjat). Scenic hotel pa je tudi največkrat poln (nemarnih) Indijcev, ki jim uspe v eni noči umazat čisto vse površine v sobi. Bi mogli slišat bogat izbor kletvic, ki jih ima Joma pripravljene za njih... ;)

Ampak, kar nas ne ubije nas naredi močnejše, a ne? Se tolažim z dejstvom, da gredo prazniki h koncu, da po praznikih ne bo več tako napeto, da bom imela več fraj dni, da bom šla sem in tja in da bom lahko v miru splanirala mojih preostalih 8 mesecev na južni polobli.

Na sliki sta dva predstavnika že izumrlih ptičev Moa. Ko so Evorpejci prvič prišli na Novo Zelandijo, so kaj kmalu ugotovili, da je njihovo meso jouku, jouku fino (si predstavljaste kake kurje krače so tu ble) in seveda so jih na hitro iztrebili. Medtem pa midve spoznavamo eno izmed še živečih vrst živali na Novi Zelandiji – SANDFLY. Se zbujamo že tri jutra vse popikane in pogrizene. Baraba je tku majhna, da je niti ubit ne moreš, ma ugrizne ku hudič. Komarji so prou prijetna bitja proti njim! Smo nabavle svečke, ki bi jih mogle odgnat, ma se mi zdi, da jih ne gane kej dosti...

Za božič smo šle k polnočnici v evangeličansko cerkev. Na koncu smo dobili torto in šampanjc. Mislm, da se bom prepisala k evangeličanom...

Božični dan...

...in moj božični muffin!

P.S: Ta teden je moj blog zabeležil DESETTISOČI ogled! Waaaaw! ;)