frnikolca: AEROSMITH

Ne vem s česa so možakarji narjeni, al vsaka jim čast! Koncert je bil fenomenalen. Gledat Stevena, kako pr 63 letih nori po odru, lomi stojala za mikrofon in poslušat njegov noru dober glas. Gledat vse ostale člane, ki medtem čisto v izi špilajo vsak svoje. Gledat njihovo ekipo za odrom, ko jim nosijo nove kitare, menjavajo zlomljena stoja za mikrofon - vsi v nulo uigrani. Waw.

Vse je bilo tako popolno, da se človek vpraša, a so vsi ti nastopi za njih že tako samoumevni, da preprosto drugače kakor tako ne znajo. A sploh še rabijo vaje? A so po tolikih letih lahko še boljši kot so?
Res neverjeten koncert. Eden tistih ko ti gredo dlake pokonci. In navsezadnje gledat vse tiste stare rokerje v prvih vrstah - tiste v Stevenovih letih, ki pripeljejo svoje žene oblečene v bulerje in usnjene jakne in sami se oblečejo v majice iz turnej Aerosmithov 20, 30 let nazaj. Tiste ta prave fene, ne mi, ki smo prišli samu firbca past. Ampak je bilo vredno. Vredno vsakega dolarja.

Koncert se je začel ob peti uri z prvo predskupino DIVA DEMOLITION. Tri punce, ki so spominjale na navihane štajerke, samo da so špilale malo drugačno muziko skupaj z na pol nagim bobnarjem. Za njimi je bila skupina HEAD LIKE A HOLE z zelo jeznim pevcem (če je kričanje kvalificirano kot petje) oblečenim v pelc da je zgledal kot Eddard Stark iz Game of thornes. Za njimi so bili še DEAD DAISIES, ki so imeli zelo všečen nastop in za njimi WOLFMOTHER, katerih po pravici povedano nisem dosti poslušala, ker sem spremljala kako je ena sama varnostnica uspešno zbezala 7 pijanih najstnikov iz prvih vrst in kako so jih preostali varnostniki enega po enega nesli ven pol ure pred nastopom AEROSMITHOV.