četrtek, 16. maj 2013

Mt. MAUNGANUI

Prvi teden v Mt. Maunganui je minil zelo hitro, tako da sva se odločili tu v tem hostlu ostati še en teden. Sva v lovu za stanovanjem. A nama nekako zmanjkuje časa za iskanje dobrih ponudb. Marisol dela v restavraciji. Jaz sem dobila službo v ribarnici in en dan sem delala v reciklirnem centru. Vse tri službe so občasne. Zame je to super, ker oddelam tistih 10 ur v ribarnici, ko pridejo ladje z ulovom nazaj v pristanišče in potem imam par dni fraj dokler ladje spet ne gredo nazaj na lov. Služba je super zabavna. Prekladanje vseh tistih velikih rib in pakiranje le teh – nič težkega in izredno zanimivo! Med tednom sem tudi šla na razgovor za kelnarjenje, ma nisem dobila še nobenega odgovora nazaj.

Vreme je trenutno zelo poletno. Jutra tako preživimo na plaži, v kopalkah, ob knjigi. Parkrat sva si s seboj prinesli tudi kosilo in si naredili manjši piknik. Popoldne se nama pridružita še Santiago in Cintia. Ob takem tempu ni čudno, da je teden minil tako zelo hitro.

Moji cilji v bodoče so splezat na goro Maunganui (je visoka celih 260 m), obiskat Rotoruo ter maore in se z avtobusom zapeljat še do drugih zanimivih okoliških mest, prehodit celotno plažo okrog in okrog Mt. Maunganui, mogoče obiskat vroče vrelce (če bo kdaj res zelo slabo vreme), delat v ribarnici in mogoče še kje drugje, če se pojavi kakšna dobra priložnost. In začela se bom učit za moje izpite! Kam češ boljše učno okolje kot peščeno plažo pod toplim sončkom!











V sredo smo tudi malo popraznovali mojih 27 let. Sicer ni šlo vse po planih, ampak se mi zdi, da je bilo zaradi tega vse skupaj samo še bolj nepozaben rojstni dan. Zjutraj so naju namreč klicali, če sva pripravljeni delat v reciklirnem centru en dan. Pa sva rekli: zakaj pa ne! Gremo pomagat rešit planet plastike in papirja. Marisol je zdržala do prve pavze, ko jo je začela matrat "morska bolezen" od vseh tekočih trakov. Meni je uspelo zdržat celih 7 ur, čeprav priznam, da se je tudi meni na momente začelo malo vrtet v glavi, ker so tekoči traki res hitro šibali mimo tebe. Bilo je predvsem zelo poučno in menim, da bi moral vsak zemljan iti vsaj enkrat na leto prostovoljno delat v reciklirnico - da vidi, koliko smeti se pridela in kako neuporabne so, če zadeve ne recikliraš pravilno. Ker sem cel dan preživela v reciklirnici nisem imela časa za peko, vendar me je Marisol že zjutraj presenetila z čokoladno torto in Cintia je spekla limonino pito. Marisol je prav tako pripravila cel kup različnih ribjih prigrizkov. Dodali smo še par pic, par piv in šampanjec. In vse skupaj se izkazalo za res super preživet rojstni dan! 
 
Torta za dobro jutro


piknik na terasi pred hostlom



;)



limonina pita



Nas je zazeblo pa smo se preselili notri ;)



Čokoladna torta...skratka, smo nabavili hrane za cel teden ;)









3 komentarji:

  1. u, kake fine twrtice!
    use najbulše še an bwat.
    uno pito pa boš spekla lepu nam, ku prideš domu.

    OdgovoriIzbriši
  2. jp. pito! in une hlače ti bom ukradla.

    OdgovoriIzbriši
  3. Oj,je videt vse stršnu finu, boš kej doma spekla ;)

    OdgovoriIzbriši