COPLAND TRACK (dvodnevna tura)

Aeneas je bil tisti, ki se je že en teden nazaj odločil, da bo takoj po koncu dela (njegov zadnji delovni dan je bil v nedeljo) prepešačil tako imenovano Copland turo. Vsi ostali smo cel teden premišljevali ali naj gremo ali ne. Na koncu sem bila edina, ki sem dobila fraj v ponedeljek in v torek. In Santiago mi je obljubil, da me pride v torek po delu iskat v Coplandovo dolino. Vseeno je dokončna odločitev padla šele v nedeljo ob polnoči, ko smo z Aeneasom nazdravljali njegovemu odhodu iz Franca. In potem sem zgodaj zjutraj preko interneta hitela z rezerviranjem svojega prenočišča, s pripravljanjem sendvičev z marmelado in arašidovem maslom (ker je bilo prezgodaj (ali prekasno) za v trgovino) in pakiranjem vseh potrebnih stvari za dvodnevno turo. 

V ponedeljek zjutraj naju je voznik George peljal do izhodiščne točke. Še ena zelo pozitivna zadeva na Novi Zelandiji so vozniki avtobusov, ki vedno poskrbijo zate. Ko sem izstopala iz avtobusa je zakričal za mano, da me bo naslednji dan pobral na istem mestu, zastonj. Super, tako Santiagu ne bo potrebno prevoziti 50 km samo zaradi mene. Pot sva začela ob 9.30 in zaključila ob 14.30 s prihodom k Welcome Flat Hut. Lahko bi pot nadaljevala do Douglas rock hut, ampak priznam, da je bilo zame 5 ur hoje brez pavze dovolj. Mogoče, če bi imela na voljo še en dan. Tura se še nadaljuje, vse do Mount cook village, ampak moraš biti malo bolje kondicijsko pripravljen in predvsem moraš obvladat plezanje. Preostanek ture lahko prehodiš samo z usposobljenimi vodiči.

Tura ni bila preveč zahtevna, ampak vsako toliko je bilo treba preplezati kakšno skalo, v katero si moral dobesedno zapičiti svoje kremplje, da si se povlekel čeznjo. Razgled je bil čudovit. Reka smargadno zelene barve. In na vrhu termalni bazenčki. Če odštejem mrčeš (preklete sandflies!) dobi ta tura čisto desetko!

... smisel življenja je ležanje v vročih vrelcih sredi Nove Zelandije...;)

welcome flat hut