Danes, 6. februarja, je na Novi Zelandiji državni praznik, imenovan Waitangi dan. Ker vam v tem blogu nisem še nič težila z zgodovino Nove Zelandije, bom to naredila sedaj. Da boste v križankah znali odgovorit na vprašanje, kdo je odkril Novo Zelandijo in da boste razumeli, kaj danes mi tu dol sploh praznujemo. Torej:
Priseljenci iz Polinezije so se naselili na otokih Nove Zelandije pred približno 1500 leti. Potomci teh priseljencev pa so Maori. Evropejci so pripluli precej pozneje – leta 1642 Nizozemec Abel Tasman, ki je Novo Zelandijo poimenoval po svoji domači pokrajini - Nieuw Zeeland, leta 1769 pa kapitan James Cook, ki je prvi poročal o njenih prebivalcih Maorih. Po letu 1840 so začeli prihajati evropski priseljenci. Britanska vlada je sklenila, da bo prevzela tista ozemlja, za katera se bo dogovorila z Maori. Tako je britanski kapitan William Hobson 6. februarja 1840 v hiši Škota Jamesa Bubsya, s predstavniki Maorov podpisal sporazum v Waitangiju – Maori so priznali britansko kraljico Viktorijo za vladarja, v zameno pa so jim obljubili nedotakljivost njihove posesti. Plemenski poglavarji so ohranili lastništvo nad zemljo, vendar jo je britanska krona lahko od njih odkupila. Tako Maori kot Britanci si po svoje razlagajo določila iz te pogodbe, zato se nesporazumi vlečejo vse do danes. Leta 1852 je parlament v Londonu sprejel britanski ustavni zakon, po katerem je Nova Zelandija dobila svojo vlado. Maori so leta 1867 dobili štiri sedeže v parlamentu. Leta 1907 je Nova Zelandija postala dominion pod britansko krono, novembra 1926 pa je postala dominion z lastno vlado. Polno avtonomijo je dosegla z westminstrskim zakonom, ki ga je britanski parlament sprejel leta 1931, novozelandski parlament pa ga je potrdil leta 1947.
(...zame največji frajer v tej kratki zgodovini je škot James Bubsy...mislem, da je bil možakar tisti, ki je zrihtal viski. Ker drugače ne videm razloga za omembo njegove hiše...)
(...zame največji frajer v tej kratki zgodovini je škot James Bubsy...mislem, da je bil možakar tisti, ki je zrihtal viski. Ker drugače ne videm razloga za omembo njegove hiše...)
Za nas Evropejce tu dol je bolj pomembno dejstvo, da nas bodo (spet) mogli dvojno plačat (zato so bili danes vsi živčni (ker nismo delali zadosti hitro) in so nas poslali domov že ob 15.30) in da so nam za večerjo naredili BBQ (po domače: smo pjekli na roštilji). So se pa kuharji malo izprsli že za južno in nam naredili korejsko tradicionalno jed - BIBIMABOP (vse lepu in prou, ma za eno mesojedsko dušo je tu vse skep neč!)
Slika je sicer potegnjena dol z interneta, ma naš krožnik je zgledal isto. Pod tem kupcem zelenjave in jajc je riž. Pa še uni rdeč zos na vrhi je super pekoč.
Prejšnji teden smo mogli pregledat vse hladilnike v sobah in vzet ven vse pive, kokakole, limonade in čokolade, ki jim je pretekel rok tranjanja. Pive s pretečenim rokom so nam postregli danes (hvala lejpa).
V posodi je bilo približno 20 steklenic pive in jaz sem bila tista, ki sem med njimi izbrala dve, ki sta bili napolnjeni z vodo. Hja, mogoče mi hoče uni tam gor kej sporočit s tem. ;) V tretje sem rajši izbrala limonado...
Pa seveda čestitke našim gostom za iznajdljivost. Razmišljam, da bi v vročih dneh imela svoje pavze v sobah, si privoščila enega Speightsa, napolnila prazno flajšo z vodo in se pretvarjala, kot da nisem nič vidla. ;)
Skratka: je blu jooooukuuu finu!
...polnu bulše kukr južna... ;)
Jaz bi bibimabop brez jajc :D
OdgovoriIzbriši