četrtek, 18. avgust 2011

Stanje na rancu: napeto

Facebook v Ameriki prav zares ni najbolj pametna zadeva. Kot ste nekateri opazili, sem na facebook naložila slike iz zabave v Katelyni koči. Stupid idea. Katleyin oče, tudi njen prijatelj na facebooku, je našel slike in med drugim videl na njih mladoletnike s pivami v rokah (v Californiji si mladoleten do 20. leta in do takrat ne smeš niti pomisliti na alkohol). Na zabavi so bili tudi njeni prijatelji, ki so prisneli s seboj šišo in breznikotinski tobak. Seveda je očka predvideval, da smo s šišo uporabljali vse mogoče droge. Punca je hotela rešiti svoje prijatelje in je sprva vso krivdo spravila na Drakesbad staff, ki smo tja nič hudega sluteč prispeli šele po 10 uri (ko smo vsi zaključili z delom), prinesli s seboj plato pive, ga kulturno spili in šli takoj po polnoči že spat. Očka je seveda prišumel na ranč z dokaznim gradivom - slikami s facebooka - in zahteval, da plačamo račun za čiščenje preproge, ki so jo umazali njeni (precej opiti) prijatelji, ko so cca. trikrat zvrnili šišo na preprogo. Šele ko smo se dogovorili, da očka pride na ranč, da sliši še našo plat zgodbe, je punca končno povedala resnico. Sedaj se ne pogovarja z nobenim od tistih, ki smo bili na žurki. Michaelo, ki je živela tam, so valda vrgli iz koče. Ker je sedaj na ranču, sem se morala preseliti v »boys cabin« (ker sem edina dovolj stara, poleg Anye), kar itak ni bil problem, ker že tako večino časa preživim tam in sem si že pridobila naziv: cool dude with long hair! Ed je še vedno malo razočaran nad nami, Billie pa je držala z nami od vsega začetka (ker je bila ona tista, ki nam je tisti večer dovolila vzeti company truck, čeprav ne bi smela). Ampak zdaj se zadeve počasi umirajajo. Čakamo nedeljo, ko pride očka Foster na ranč. Ga ni čez Slovenijo, kar se tiče žuranja…J

V preteklih dnevih sem se igrala weeding crusherja. Nick in Anya sta bila povabljena na poroko ene izmed lanskoletnih zaposlenih. So rekli naj grem z njimi, pa sem šla. Ker smo šli šele po večerji, ko smo zaključili z delom, smo tja prispeli, ko je bilo že vsega konec. Nick poudarja, naj napišem, da je bila to mehiška poroka in ne ameriška, ker ameriška se baje nebi končala tako hitro. Kot boste lahko videli na slikah, je bila nevesta že konkretno nadelana, vključno z vsemi družicami. Ampak je blo fajn se malo zrihtat in se pogovarjat s folkom. Na poti domov smo se seveda (spodobi se in pravično je) ustavili v Lassen clubu.

Na ranču nas je v preteklih dnevih obiskal Martin, ki je delal na ranču 7 let nazaj in se je v teh sedmih letih izučil za čarovnika. Dva večera nas je zabaval z res neverjetnimi triki.

Moje wranglevanje postaja vedno bolj adrenalisnko. Izkazalo se je, da je verjetnost, da gre takrat, ko sem jaz wrangler kaj narobe, velika. Zato takrat, ko grem s skupino na teren,  vsi držijo svoje radijske sprejemnike v bližini. Nazadnje sem šla s štirimi gosti na Terminal Geyzir. Z mano je šla Jenna (11-letnica), ki je hodila z mano na ježo vsak dan (včasih tudi po 2x). Takrat je izbrala konja Tommya, ki je bil že nekaj časa precej siten, in je vedno nagajal gostom. Tokrat se je odločil, da se mu ne da več, se obrnil in v polnem galopu oddirjal nazaj. Seveda je Jenna letela iz sedla že po prvih metrih. Medtem, ko sem razjahala mojega konja in poskušala ujeti njenega, je tudi moj zdrvel za njim. Srečo sem imela, da je moj radio še lovil (ker ne lovi povsod) in sem uspela poklicati Nicka, ki je ujel konje na pol poti in mi jih pripeljal nazaj. Še par dni pred tem je z nami šla Kimmie in kobila jo je zelo grdo vrgla iz sedla. Hvalabogu sta obe celi. Jenna je danes že nazaj v sedlu. 
Danes se odpravljamo na Lassen peak ob polni luni. Prvič na grem na tritisočaka brez smučk na nogah. Upam, da nam rata prilezt na vrh.







Jenna

 NASLEDNJE SLIKE OBJAVLJAM Z DOVOLJENJEM VSEH, KI SO NA SLIKAH, NJIHOVIH STARŠEV IN STARIH STARŠEV:








petek, 5. avgust 2011

went with Gunter to Lassen club, celebrated Suzanas birthday and finally started to ride to Terminal Geysir

Na rancu smo dosegli visek sezone. Ze dva tedna smo prezasedeni in kaze, da bo tako se vsaj naslednja dva tedna. Posledicno moramo zrtvovati svoje off dneve in spet si pridno nabiramo nadure. Jeze so rezervirane za mesec vnaprej. Koncno smo zaceli s triurno jezo na Terminal Geysir. Cas za druzenje je sele po vecerji, posledicno zmanjka casa za spanje. Ampak se da! Uzivamo vsak dan!

Lassen club
Robin-kelnarca






Suzanin 22-i rojstni dan
Again....margaritas











Blue and me....najboljsi par!
Bolling spring lake (pH 2,6 T 50 C) nabolj kislo jezero v ameriki, drugo najbolj kislo jezero na svetu.

mule ears

četrtek, 28. julij 2011

Billie's birthday and margaritas party

Ze zjutraj jo je na mizi cakal veeelik paket...

Eni so zaceli nazdravljat ze zelo zgodaj.



Mislim, da je bila res vesela darila!

 Ekipa z maragaritami.
 Na sredini sedi ranger Jeremy.
 Ed nas je zopet zabaval z vici in njegovimi zgodbami.
 Celotna ekipa (manjkajo: Kimmie, Mateja, Katelyn, Olga, Gunter in David)
Darilo - fire bowl.


sreda, 27. julij 2011

Baje se nabira pajčevina na blogu...

... je treba kej novega napisat. Danes ima ranger Jeremy rojstni dan in nekateri so šli v ranger station proslavit njegovih 25 let (ja, imamo mladega rangerja in ja, seveda je fajn bit prijatelj sez rangerjem!). Sem se odločila prespat en žur, ker res že komaj zjutraj vstajam. In po pravici povedano mi danes ne diši družba nekatrerih (cimre), ki so tam, in se mi zdi fajn izkoristit dan (brez cimre) za pisanje bloga. Jutri ima Billie rojstni dan in nam obljublja žur z margaritami, zato sta danes šla Anya in Nick po darilo v Susanville.
Je že čas, da napišem tudi nekaj o američanih (nasploh). Prijazni, nasmejani in vedno dobre volje. Vsaj tisti, ki pridejo na ranč. Večinoma prihajajo sem družine. Družine z malimi otroci in seveda pripeljejo tudi noncke in nonckote. A se vsake toliko zgodi, da pridejo družine z najstniki in dvajsetletniki in pri večini se vidi, da je bilo potrebno veliko kreganja, da so spravili celotno družino na Drakesbad. Ponavadi taki »starejši« otroci zamujajo na zajtke in potem slabo voljo spravljajop name, ker ne pridem k njihovi mizi isto minuto, ko se v pižami privlečejo v jedlinico. Gostje ostajajo ponavadi na ranču teden dni (ali več), in v tem tednu se zelo zbližaš z njimi. Ponavadi v jednilnici strežemo vedno iste mize, lažje je delati z ljudmi, ki jih že poznaš in oni poznajo tebe. Ponavadi iste družine peljem na ježo s konji. In ko delam v houskeepingu pridem slej ko prej do njihove sobe. Tako se vsi veselo pozdravljamo na ranču cel dan. Pomembno je, da si ves čas nasmejan in dobre volje (to zelo vpliva na napitnine). Aja, medtem smo dobili drugo plačo ($926). Torej zaslužek v enem mesecu: $2238 (J)
Wranglevanje postaja vedno bolj naprono. Ponavadi dobim 3 daljše fure na dan in vmes en kup »pony ride-ov«. Vreme je zopet postalo peklenso vroče in o dežju še vedno ni ne duha ne sluha. Poti so izsušene in 7 konjev s kopiti dvigne veliko prahu, zato nosim vedno ruto okoli obraza. Rajši to, kot da pojem kilo praha na dan. Rute sedaj delimo tudi gostom pred ježo in  vsi skupaj zgledamo kot skupina kavbojev. Kljub temu sem na koncu dneva (ko delam kot wrangler) cela rjava od prahu – po obrazu, rokah, ko sezujem čevlje imam črne črte od nogavic. Samo delo s konji ni naporno, zmuči te vročina, lovljenje konjev na vročini, ježa na soncu, čiščenje ograd pri 35°C. Zmučijo te mali jokajoči mulci, ki jih moraš tolažit. Zmuči te, ko v glavi potihem moliš, da bo konj prinesel vse goste nazaj žive. Ma je fajn – se ne pritožujem. Najbolj je fajn iti s Katelyn na teren po težkem dnevu. Sedaj so tu novi konji in je treba delat z njimi. Danes je bil tu kovač in jutri gremo lahko z njimi na vrh grebena. Super!
Zdaj smo vsi uteceni v delo, vsi obvladamo svoje delovne polozaje in vse gladko tece na rancu.
Ko smo že pri ježah - pred kratkim sem imela svoje prvo srečanje z medvedom, ravno ko sem peljala 6 gostov (brez izkušenj z konji) na ježo do Devil's Kitchen. Dejstvo, da so bili vsi začetniki sem navedla zato, ker imamo samo 4 konje primerne za začetnike in sem bila že zato vsa živčna, kaj bosta preostala dva konja delala z gosti, katere sem posedla na njih. Približno 10 minut po štartu iz Drakesbada sem videla tri hikerje (pohodnike), kako tečejo proti meni in kažejo s prstom nekam v gozd. V naslednji sekundi se vsi trije skrijejo za mojega konja, eden izmed njih potegne ven daljnogled, ga nasloni na vrat moje kobile in mirno gleda medveda, ki se je medtem začel približevati naši skupini. Bila sem vmes, med medvedom in njimi in moji kobili ni bilo čisto jasno kaj se dogaja. Vsi na konjih so začeli slikat medveda in sploh niso slišali mene, ko sem poskušala spravit skupino mimo, prej ko bi kakšen od konjev uspel zagledat medveda. Na srečo si je medved dal preveč opravka s palico, ki jo je našel na poti, in je obstal nekej 20 m proč od nas.
Medvedje so tu zelo pogosti gostje. Najbolj pogosto je videna medvedka z dvema mladičema, ki je trikrat tudi »napadla goste«. Je fajn gledat hikerje, ki pridejo celi bledi nazaj s poti in razlagajo brez sape njihove izkušnje z medvedi. Pred dnevi so po parku namestili opozorilne znake in navodila kako ravnati v primeru srečanja z medvedi. Baje se nam obeta tudi kratko predavanje o medvedih.
Večere preživljamo v eni izmed koč. Ali gremo v fantovsko ali v Katelyno. So se že počasi formirale skupine med vsemi zaposlenimi. Vedno eni in isti obsedimo na koncu s pivo v roki. Ampak vsake toliko časa gremo vsi skupaj v eno izmed koč, se zabavamo do jutra in drugo jutro delamo kot zombiji. Vcasih nas Gunter pelje v Lassen club v Chester....ampak so redki taki dnevi.
Gunter in Ed sta še vedno tista, ki nas zabavata ob vsaki minuti. Si res včasih želim posneti njune pogovore – bi se fajn smejali. Zabavna zadeva so občasno tudi pogovori po radijih, ki jih nekateri nosimo s seboj (vceraj je Katelyn klicala Billie: ''We have check-in in dinning hall!'' in Ed odgovori: ''What, we have chicken in dinning hall?'') . Pa tudi nasploh se vedno nekaj dogaja, res nam nikoli ni dolgčas. Preprosto ne najdeš časa, da bi se za uro usedel nekam na samo in se dolgočasil. Še vedno me skrbi, da mi ne bo uspelo prehodit vseh pohodniških poti okoli Drakesbada. Ob polni luni v avgustu bomo poskusali splezat na Lassen Peak, močno upam da nam uspe (če ne bo prej izbruhnil).


 Ceprav ob vrocih dnevih v bazen dovajamo mrzlo vodo, je se vedno prevroca, da bi se clovek v njej ohladil. Resitev: skakanje v reko s skal....voda je ledeno mrzla....ampak ravno pravsnja za 35 C.


 Imam tudi filmcke, ce mi rata prit do normalnega interneta, jih bom poskusila nalozit.
 Katelyna koca. Ko bom velika bom imela enako!

 frizerstvo Suzana

 bbq dinner....najljubsa vecerja!
 Barcaffe (nam zmanjkuje zalog....vsakega paketa iz Slovenije bomo zelo veseli - Ameriska kava je bolj obarvana voda kot kava!)


 Pisanje verzov za naslednje jutro!


 Smo izumili novo igro. Lopar je lovilec za mrces. Muhe in ostalo golazen ubije z elektricnim tokom. Ampak se ne sprozi ob vsakem dotiku. Lopar gre v krogu in tisti ki ima sreco, ga ne strese (ce nimas srece, peklensko boli). Imam filmcek...

 Nas bogi racunalnik.

Napis v fantovski koci.