Pa kdo še rabi Francoske alpe, če imaš Snežniške gozdove polne
snega! In kak luksuz je, da greš lahko na dvodnevno turo v svojem domačem kraju in
večino časa hodiš po neshojenem, frišnem snegu (če ne štejem sledi medvedov, zajcev, jelenov in risov) in uživaš v čudoviti naravi in
tišini. Tudi če je ta turna hoja še vedno (in verjetno vedno bo) fucking hard work.
Torej, kot sem že rekla. Tokrat dvodnevna tura. S turnimi smučkami. S spanjem sredi gozda. Seveda brez zajtrka z letošnjimi kovačevimi klobasami absolutno ne gre. In brez Lužarskega čaja tudi ne.
Prvotni plan je bil: iz Mašuna do Malega Snežnika (ker na Velikem je
za vikend čisto preveč gužve) in nazaj po drugi poti. Imela sva vsaj ene 4 različice poti, pa sva na koncu še vedno mogla tudi te modificirat, saj so bili eni deli neprehodni s smučkami.
Po dveh dneh utiranja nove špure, me boli vse. But totaly worth it!